Spomladi veliko rekreativnih tekačev obišče fizioterapevta. Zakaj? Če so tekli jeseni, čez zimo pa si privoščili počitek, verjamejo, da lahko nadaljujejo tam, kjer so ostali. »Pa to ni tako,« opozarja diplomirani fizioterapevt Nace Gartner, član strokovne olimpijske ekipe projekta Moja olimpijska norma.
»Prvi trening ali dva sta lahko dobra, ker je telo še spočito. Če pa treningov ne stopnjujejo dovolj postopoma, kmalu začno čutiti posledice.«
Profesionalni športniki v primeru bolečin takoj poiščejo rešitev pri zdravniku ali fizioterapevtu, rekreativci pa velikokrat čakajo in berejo na forumih, kako bi si lahko pomagali. To je slaba ideja, poudarja Gartner: »Ne moreš vpisat v iskalnih ‘bolečina v kolenu’ in pričakovati navodila za ukrepe, ki bodo težave uredili. Diagnoza na spletu je lahko povsem napačna,« je dejal kritično. Bivši alpski smučar, danes sodelavec Olimpijskega komiteja Slovenije, ki se je kot fizioterapevt naših tekmovalcev udeležil več olimpijskih iger, pogreša, da bi se tudi rekreativni športniki, enako kot profesionalci, lahko v primeru bolečin in poškodb takoj obrnili po ustrezno strokovno pomoč. Tudi zato ga rekreativni tekači v center Althea v Lescah, kjer vodi fizioterapijo, pokličejo prepozno. To pomeni šele, ko jih že dolgo časa nekaj boli (največkrat gre za ahilove tetive, meča, stegenske mišice in stopala), ko obisk pri zdravniku ni pomagal in ko skorajda ne morejo več teči.
Nace in njegova ekipa bodo prisotni na vseh dogodkih Moje olimpijske norme, kjer vam bodo na voljo za individualno svetovanje, kratek pregled in konkretne napotke, ki vam bodo pomagali na poti k doseganju svoje olimpijske norme.
Tek po prstih vzrok za bolečine
Danes priljubljeno učenje tehnike teka po prstih in ne po petah je pogost vzrok za bolečine. »S to tehniko ni sicer nič narobe, a nenadna sprememba čez noč prinaša hude obremenitve za meča in ahilovi tetivi,« je poudaril sogovornik. »Če začne boleti, naredite pavzo in tehniko postopno, počasi vključujte. In če vam ne gre, se ne obremenjujte. Pri večjem tempu peta tako ali tako ne pride v stik s podlago. Pri počasnem teku pa dotik na prste niti ni tako nujen. Bolj zdrav je naraven tek, kakor pač gre,« je razbremenil.
Počasi in z občutkom
Nikakor ne spreglejte bolečine, se glasi še en nasvet našega sogovornika. Drobne mikropoškodbe se namreč s časom nalagajo in lahko kmalu postanejo trdovratna poškodba. »Mišice izgubijo elastičnost, dolžino in le en sunkovit gib zadostuje, da se natrgajo. Zato poslušajte svoje telo.« Telo ima veliko sposobnost spreminjanja in prilagajanja, a le, če spremembe niso prehitre. In to po besedah Gartnerja ne velja le za začetnike. Tudi redni tekači se v pripravi na tekaško tekmo ali maraton lahko preobremenijo. »Stopnjevati seveda moramo, če želimo napredovati, a ne čez mejo lastnega telesa. Tek naj bo v prvi vrsti užitek in čim manjkrat zdravstveni problem,« je sklenil fizioterapevt.
Ste se že prijavili na dogodek?
