Gre za eno najpogostejših tekaških poškodb (ang. »runner’s knee), ki je posledica preobremenitve in/ali slabega delovanja mišic odmikalk kolčnega sklepa. Uradno ime je sindrom iliotibialnega trakta (ang. Ilitibial band sindrome).
Ta poškodba ima zelo tipično mesto in nastanek bolečine. Začne se pojavljati po nekaj kilometrih teka, začnemo čutiti pekočo bolečino na zunanji strani kolenskega sklepa, ki se iz metra v meter povečuje in pogosto pride do take stopnje, da se moramo ustaviti. Ko prehodimo nekaj 10 metrov lahko skoraj popolnoma izgine in imamo občutek, da lahko ponovno tečemo. Vendar ko pretečemo nekaj korakov se ponovno pojavi.
Ko se nam to zgodi nekajkrat zapored, opazimo, da pride do bolečine vedno hitreje, pojavljati se začne tudi pri hoji po klancu navzdol, tudi kolesarjenju, vendar v manjši intenziteti.
Običajno se nekaj časa (teden, mesec, več mesecev) izogibamo teku, vendar se bolečina spet pojavi, ko poskusimo s tekom.
Ta poškodba je lahko kronična, kar pomeni, da je nastajala dalj časa in se stopnjevala, lahko pa nastane, ko naenkrat tečemo predolgo razdaljo in pride do akutnega vnetja na zunanji strani kolena. V drugem primeru je običajno počitek in hlajenje rešitev, če pa se to ponavlja, pa je potrebna terapija tako kot v prvem primeru.
Ta poškodba nastane, ko se spodnji del iliotibialnega trakta preveč drgne ob zunanjo stran kolena, mi pa izvajamo aktivnost, kjer je takih ponovitev zelo veliko, kot na primer tek. Vzrok za nastanek povečanega trenja je v mišicah kolčnega sklepa, ki se delno priraščajo tudi na ta iliotibialni trakt in ga preveč napnejo (Tensor fascie latae, gluteus maximus). Lahko po nekaj kilometrih teka pride tudi do utrujenosti mišic odmikalk kolka (gluteus medius, tensor fascie latae), kar pomeni, da bo v fazi opore na tej nogi prišlo do nagiba medenice v nasprotno stran, kar pa še dodatno napne trakt.
Terapije te poškodbe je torej sproščanje in raztezanje kolčnih mišic ter iliotibialnega trakta, šele nato umirjanje bolečega dela ob kolenu. Sami si lahko pomagamo z masažnimi valjčki in žogicami (lahko navadna tenis žogica), tako da z lastno težo pritiskamo na te mišice in jih s tem sproščamo.
Vsekakor priporočam obisk pri terapevtu, ki ima izkušnje na tem področju.