Tek in bolečine v hrbtu

Nace Gartner, dipl. fiziot., vodja fizioterapije Althea d.o.o.

Naj tečem, če me boli hrbet?
Naj tečem, če imam/sem imel diskus hernjio?
Me lahko boli hrbet zaradi napačne tehnike teka?

To je nekaj najpogostejših vprašanj s katerimi se fizioterapevti srečujemo pri pacientih, ki radi tečejo. Pa pojdimo po vrsti.
Tako kot pri vseh težavah človeškega gibalnega sistema, je najprej potrebna natančen pregled in diagnoza, kaj v hrbtu povzroča težave, saj bodo potem odgovori na zgornja vprašanja drugačni.

.
Prvo in najbolj enostavno pravilo je, da poslušamo svoje telo! Opazujemo, kaj se dogaja z bolečino v hrbtu, ko tečemo:
– Pojavi se bolečina (v mirovanju je ni bilo)
– Bolečina je večja kot v mirovanju
– Bolečina se stopnjuje med tekom ali pa je z vsakim tekom slabše
– Po teku je stanje precej slabše
– Bolečina prevelika, takoj ko poskusim teči

.
Pri takih izidih s tekom ne nadaljujemo, poiščemo strokovno pomoč ali pa najprej naredimo krajšo pavzo (14 dni) in ponovno poskušamo teči in primerjamo z občutki pred pavzo. Če se je stanje izboljšalo, postopno povečujemo obremenitev do željene intenzitete teka.

.
– Med tekom ni bolečine v hrbtu
– Med tekom in po teku je stanje boljše kot v mirovanju
– Na začetku rahlo boli, med tekom se umiri in po teku ni poslabšanja
– Tek stanja ne poslabša

.
Pri takih izidih lahko tečemo, v kolikor so bolečine majhne in trajajo šele nekaj dni do nekaj tednov, prekinemo s tekom ali zmanjšamo intenziteto. Pri dlje trajajočih bolečinah, tudi če niso hude, je potreben posvet s strokovnjakom, da si dolgoročno ne delamo nepopravljive škode.

.
Do nepopravljive škode pride na sklepih med vretenci, tako imenovanih fasetnih sklepih. Tam pride lahko do obrabe, podobno kot naprimer do obrabe kolena. Vendar se to ne zgodi čez noč, prihajati mora do preobremenitve dalj časa, ob tem nas na to opozarja bolečina, zato je ne smemo ignorirati.

.
Najpogostejši razlog, da do teh preobremenitev prihaja, je znižanje debeline medvretenčnih ploščic, kar povzroči večjo kompresijo v fasetnih sklepih. Diski se lahko znižajo zaradi stalnega fizičnega napora (fizično delo, vrhunski šport), zaradi sedečega dela, hernije ali pa zaradi starosti diski počasi dehidrirajo.

.
Drugi pogost vzrok za obrabo fasetnih sklepov je razlika v dolžini nog! Če je ta večja od 1,5 cm, prihaja do preobremenitve v hrbtenici na strani daljše noge. Ta je lahko prirojena ali pridobljena zaradi različnih poškodb ali bolezni kosti ali sklepov. V kolikor gre za dejansko izmerjeno razliko v dolžini nog za več kot 1,5 cm, se priporoča vložek v čevelj krajše noge.

.
Večkrat pride do navidezne razlike v dolžini nog zaradi zamika sklepa med medenico in križnico. To mora ugotoviti in z meritvami potrditi strokovnjak, rešitev pa je ustrezna fizioterapija.

Diskus hernije se med seboj razlikujejo glede na način poškodbe diska, velikost in smer. V vsakem primeru je potreben posvet s strokovnjakom, ustrezna terapija ali operacija in rehabilitacija. Po operaciji s tekom pričnemo, ko nam to dovoli kirurg, v vseh primerih pa se držimo prvega osnovnega pravila, opisanega zgoraj.

Tehnika teka seveda lahko vpliva na bolečino v križu, vendar je močno povezana s predhodnimi težavami hrbta. Zelo težko ima človek tako napačno tehniko teka, da bi s tem okvaril ZDRAVO hrbtenico. V kolikor pa obstaja katera od zgoraj opisanih patologij (diski, sklepi, zamiki), potem je potrebna analiza in korekcija tehnike, ter prilagajanje obremenitve glede na stanje.

.
Tek preveč po petah seveda ni priporočljiv, potrebna je postopna korekcija, vendar ima v praksi veliko več tekačev težave, ko se preveč trudijo teči po prstih. Takrat pride do preobremenitve mečnih mišic, Ahilove tetive ter njenega narastišča na petnico. Pravilna tehnika je dolgoročno bolj varna in omogoča napredek, vendar mora biti spreminjanje in prilagajanje na drugačno tehniko, kot smo je sicer vajeni, dolgotrajen in nadzorovan proces.

Tek je ena izmed najbolj obremenjujočih vrst rekreacije za naše telo. Ko so naše težave, npr. s hrbtenico, take, da je tek odsvetovan ali onemogočen, nam ostane še veliko drugačnih, manj obremenjujočih načinov rekreacije, npr. plavanje, kolesarjenje, hoja (tudi v hribe), tek na smučeh … Torej ob težavah ne obupajte nad aktivnim življenjem, poiščite nov način rekreacije, ki vam bo izboljšal splošno zdravje in počutje, morda pa celo izboljšal prvotno težavo.

Več o podlagi in terenu po katerem tečemo, pa v naslednjem prispevku.