Kakorkoli obrnemo, bližnjic do telesne forme ni – obstajajo pa lažje poti ali načini, ki vam lahko omogočijo mirnejše in učinkovitejše priprave na zaključni dogodek, ki bo 18. junija v Ljubljani. Mnogokrat namreč zmotno mislimo, da vrhunski tekači vedno tečejo lahkotno, brez bolečin in negativnih misli. In da bi tudi mi morali biti skozi priprave vedno boljši in teči brez problemov – seveda to do določene mere drži, ampak dokler boste premikali svoje meje, bo to psihološko zahtevno.
Vrhunski tekači ali drugi športniki imajo prav tako kot vi kdaj negativne misli (»ne morem več«, »tempo je prehud«, »kaj če bi se ustavil«, »ne da se mi«) in izvedbene težave (padec tempa, porušena tehnika teka) – ampak se z njimi bolje soočajo! Raziskave v športni psihologiji kažejo, da imajo vrhunski tekači večje število strategij, ki jim pomagajo pri premagovanju napora. Nekaj najbolj učinkovitih bomo delili z vami, mogoče med njimi najdete ravno tiste, ki vam bodo skrajšale ali olajšale tekaške treninge. Osredotočili se bomo na psihološke strategije, seveda pa ne pozabite na osnovo: dobro ogrevanje, preventiva pred poškodbami, ustrezna obutev, izbira primerne poti ali količine treninga ipd. Vsemogočna psihološka tehnika, ki bi vas dolgoročno motivirala kljub neustrezni obutvi ali poškodbi, ne obstaja.
Najpogostejše napake in strategije za premagovanje bolečine
Že v osnovi imamo napačno pričakovanje, da bomo v formi takrat, ko bomo tekli lahkotno in popolnoma brez bolečin. Ko nam postane težko, pogosto celotno svojo pozornost preusmerimo na bolečino – s tem jo še potenciramo in znižujemo svojo motivacijo za nadaljevanje. Takoj ko nastopijo negativne misli, jim slepo verjamemo (npr. če pomislim, da ne morem več, potem res ne morem več). Preveč se koncentrirajo na dolgoročni cilj, npr. količino, ki jo še morajo preteči ali konec treninga.
Razumite, da bo vedno psihološko težko premagovati napor, če boste želeli dajati svoj maksimum. Ampak to ne pomeni, da ne zmorete več – pomeni pa, da je potrebno vklopiti vse možne strategije za premagovanje napora. Zapomnite si, da psihološki limit skoraj vedno nastopi prej kot telesni – takrat ko prvič pomislite, da ne gre več, imate zagotovo še moči. Poskusite vztrajati! Vrhunski tekači svojo pozornost pogosto preusmerijo stran od bolečine: opozarjajo se na pravilno tehniko (»dvigni boke, roke delajo, hiter kontakt«), postavljajo si vmesne cilje (»še do tistega drevesa, še do ovinka, mirno do vrha klanca, do rdeče stavbe …«), uporabljajo samogovor (»dobro ti gre!«, »mora boleti, to je napredek«, »saj bo minilo«, »zdaj bom stisnil«, »vsem je težko«, »to je samo psihološki limit«), začnejo se bolj koncentrirati na dihanje (ga umirjajo, »vdihnem novo energijo za mišice, izdihnem mlečno kislino«), uporabljajo predstavljanje (dobri občutki, pravilna tehnika, kako bom zadovoljen ko mi uspe, tečem kot da me nekdo gleda, kot da nekdo teče za mano ipd.), v mislih se igrajo s štetjem korakov, odštevanjem, prepevanjem, govorjenjem ritma … In kar je najbolj pomembno, vse te strategije uporabljajo že preden nastopi najhujša bolečina. Tako se zamotijo in kasneje pridejo v fazo, ko zares več ne morejo teči. Bodite domiselni, najdite svoje strategije, uporabljajte raznovrstne, učite se premagovati napor – noge bodo sledile vašim navodilom in korak bo zares lažji.
Želimo vam uspešno premagovanje napora – premikajte svoje meje! Ko boste z novimi strategijami uspešno premagali napor, bo zrasla tudi vaša samozavest in na naslednjem teku bo spet nekoliko lažje.